Izvajanje se ocenjuje po naslednjih elementih:

• ustreznost izbora posamezne oblike pomoči glede na izražene težave upravičenca,
• ocena možnosti za organizacijo okolja in drugih socialnih mrež,
• seznanitev upravičenca in drugih udeležencev o možnih oblikah in o mrežah drugih izvajalcev storitve (svetovalnice različnih izvajalcev, skupine za samopomoč, društva, stanovanjske skupine itd.),
• sklenitev dogovorov z upravičencem, ključnimi družinskimi člani ter predstavniki mreže,
• jasnost faz postopka (uvodne priprave, sklenitev dogovora, izvajanje),
• trajanje storitve (ciklusi so dogovorjeni, del storitev poteka na domu, ponovitve),
• uporabljene metode dela (s posameznikom, z družino, s skupino, s skupnostjo),
• izvajalec storitve (drugi in tretji odstavek 69. člena zakona, delovne izkušnje po standardih in normativih, strokovni sodelavci),
• vodenje evidence storitev in ključna dokumentacija,
• dokazi o zagotovljeni superviziji izvajalca (10 ur na določeno število opravljenih storitev),
• možnosti, da upravičenec ugovarja postopku ali metodam dela,
• vloga upravičenca (individualni pristop, podpora pri njegovih odločitvah, ªskrbniški pristop´, možnost izbora med ponujenimi rešitvami),
• jasnost postavljenih ciljev za rešitev´ socialne stiske ali težave,
• način ugotavljanja učinkov in rezultati evalvacije po enem ciklusu storitve.